»V času iluzionizma in iluzorne resničnosti (Illusional Reality), ki pod krinko svobode izvaja (popoln) nadzor nad ljudmi in družbo z različnimi sredstvi, političnimi, ekonomskimi, pravniškimi, znanstvenimi, tehnološkimi, psihološkimi, represivnimi v številnih oblikah, se izraz 'svobodni umetnik, umetnica' zdi kot privid, navidezna resničnost (Virtual Reality) in konkretizacija v najširšem pomenu besede. Konkretizacija abstrakcije (Abstraction Concretisation). Medtem ko je iluzorno simulacija stvarnega (Simulational Reality), predstav in stvaritev.«
»Materializacija se skozi procese in postopke uresničuje, misli in zamisli se postavljajo in sestavljajo, predstave postanejo resničnost, delovanje se udejanja v mediju, ki nam je blizu, je enako naš kot (samo)svoj. Slika, računalniška risba, kamnita skulptura vlečejo vrv od pradavnine do tukaj in zdaj, odkrivajo sledi, reanimirajo dogodke in jih podajajo v avtonomnih in avtohtonih lastnih stanjih. Kot kemijske spojine, katerih elementi so komplementarni ne samo v krožnicah, spiralah in privlačnostih, ampak tudi v neprivlačnostih in odbojnostih, ki tvorijo notranje napetosti razstavljenih umetniških del.«
